MzM motoristi za Motoriste

Zahvala

Dragi prijatelji!

V Ljubljani, 17.6.2017

Hvala prav vsakemu izmed vas posebej za čudovita doživetja na potovanju po Poljskem. Skupaj smo prevozili skoraj četrt milijona kilometrov, obiskali 5 držav, praznovali vsaj štiri rojstne dneve in vsaj en god, povozili eno srno, razbili en karter motorja, se zataknili v dvigalu, pojedli vse klobase in salame, ki smo jih prinesli od doma, se gibali na višini dobrih 1000 m nad morjem in se spustili več kot 134 m pod površino zemlje. Kljub nezgodam, ki ste jih nekateri doživeli, smo srečno končali pot. Kot sta ugotovili Neva in Marija, smo od zdravil potrebovali le kapljice za oko in en elastičen povoj. No, še nekaj rezervnih delov in nekaj litrov olja ter hladilne tekočine - pa to je manj pomembno. Silvo, hvala za vse, kar si pripravil za prvo pomoč!

Posebej se me je na letošnjem romanju dotaknila zgodba dveh prijateljev. V mladih letih sta skupaj na motorjih prevozila na tisoče kilometrov. Čeprav živita v istem kraju, od takrat nista več potovala skupaj. Nekaj tednov nazaj sta drug drugemu pripovedovala o tem, da letos spet načrtujeta potovanje z motorjem. Na veliko začudenje obeh sta v pogovoru ugotovila, da sta se oba prijavila na naše potovanje! Letošnje romanje MzM na Poljsko ju je pripeljalo skupaj na isto cesto; po 31-ih letih sta spet potovala skupaj. Blagoslov!

Podobnih zgodb je bilo veliko, vsak je zagotovo doživel svojo. Nekateri morda tudi manj prijetno. Srečali smo stare prijatelje na novo in v svoja življenja sprejeli nove. Imenom krajev, ki smo jih spoznali smo dodali obraz in dušo. Srečali smo občutek nepredstavljivih grozot Brzezinke, Birkenaua in Oswiecina, krajev sistematičnega uničenja in razvrednotenja vsega lepega, dobrega in svetega kar je kadarkoli obstajalo. Spoznavali smo pokrajine, prelepe razglede, neskončne ravnine in čudovite planine. Naučili smo se nekaj malega zgodovine in ugotavljali, da obstaja nepredstavljiv svet podzemlja. Lažje bomo ovrednotili del veličine sv. Janeza Pavla II., ker smo na lastne oči videli, da je bil le deček Karol iz vasi Wadovice. Mogli smo opazovati pobožnost Poljakov vseh starosti, ki iz vere in spoštovanja pokleknejo brez obotavljanja. Obe božji poti, Czestohowa in Kalvarija, ki ju na leto obišče romarjev za dve Sloveniji, povesta veliko.

Posebna zahvala gre našima spreljevalcema p. Dimitriju in br. Mareku. Naj njiju in brate frančiškane na Poljskem spremlja Božji blagoslov.

Prav nobena stvar se ne zgodi sama od sebe. Zadnji večer v Žilini smo se že zahvaljevali, vendar je prav, da še enkrat naštejemo vse tiste, ki so pomagali s svojim trudom, časom, talenti in tudi darovi, da smo letošnje romanje tako uspešno speljali. P. Niko je bil pobudnik in idejni vodja. Skupaj s p. Dimitrijem, Robijem Umekom in Brankom Cerarjem so prevozili traso, pripravljali mesta za parkiranje in poiskali hotela. Glede parkiranja je potrebna prav posebna zahvala, saj smo imeli res vse lepo urejeno. Hvaležni smo p. Petru Lavrihu, Komisarju za Sv. deželo v Sloveniji, ki nam je pomagal pri logistični podpori. Mojca S. je bila tehnični komisar za prijave in urejanje seznamov ter vezni člen pri hotelih. Viliju se zahvaljujemo, ker je skrbno pripravil seznam skupin in pripravil pomembna navodila in opozorila glede varnega potovanja. Hvala vsem vodjem skupin: Robiju Umek, Branku Cerarju, Viliju Kopšetu, p. Niku in vsem njihovim pomočnikom: Stanku, Silvu, Robiju in Janiju za to, da so sprejeli odgovornost in srečno pripeljali svoje skupine do cilja. Naj le še dodam, da društvo MzM deluje in ustvarja izključno s prostovljnim delom svojih članov. Vsi, ki so sodelovali so to opravili v svojem prostem času in brez plačila.

Še posebej hvala spremljevalnim vozilom, »intendantu« Kazimirju in njegovi ekipi, ki nam je polepšala prvi dan s sendviči in vodo. Sendviče je darovalo podjetje Mlinotest iz Ajdovščine. Ostale dni nam je Kazo lepšal z mnogimi dobrotami in svojo neizčrpno dobro voljo, izkazali ste se tudi drugi!.

Imeli smo tudi glasbenike in pevce - Dejana, Pavleta in Metoda, harmoniko in kitaro, kar nam je poživilo večere. Še posebej lepo je bilo v Zakopanih, kjer smo plesali na Golico, kar sredi ceste.

Silvo Bašič je priskrbel vse potrebno za prvo pomoč, hvala Bogu je nismo potrebovali.

Hvala tudi vsem, ki ste doživeli nezgodo. S svojo mirnostjo in odločnostjo ste nam pokazali, da zmoremo stvari reševati brez zaletavosti in s pogumom.

Hvala tudi tistim, ki ste zaradi bolezni ali poškodbe ostali doma in nas z dobrimi mislimi spremljali na poti. Tudi mi smo se vas spominjali, še posebej pri svetih mašah.

 Mojca in Dolfe, vama hvala za zgled vztrajnosti, potrpežljivosti in predanosti. Prav tako tudi vsem članom, ki ste se romanja udeležili z avti in kombiji zaradi osebnih razlogov. Pomembno je biti skupaj.

Svete maše na naših potovanjih so vedno nekaj posebnega. Letošnji kraji so nas nagovarjali na še prav poseben način, zato so bili nagovori p. Nika prava živa voda za vse nas. Hvala p. Niko.

Hvala tudi drugim, ki ste pomagali pri organizaciji -  Nuši in Slavcu D. za finančno vodenje, Niku B. za skrb za majice in simbole, Diani in Eriki za podporo boljšim polovicam, Mariu, Dušanu in še .....

Nazadnje še enkrat hvala vsem, ki ste se odločili za romanje. Hvala za zaupanje, ki ga vsakič znova izkazujete organizatorjem in hvala, da ste bili potrpežljivi, tudi takrat, ko vse ni šlo čisto tako, kot smo želeli in načrtovali.

Vidimo se 30. 6. 2017 v Goričah, na pikniku s Forza dell'Ordine. Sveta maša bo na Brezjah ob 17 uri.

Srečne poti še naprej!

Valentin Sojar, predsednik MzM

• < Nazaj
• Naprej >